Opis projekta in ciljev projekta.


Ime projekta: Nazaj k naravi – razvoj eksperimentalne, inovativne pedagogike za osnovne šole
Začetek projekta: 01-10-2016
Zaključek projekta: 30-09-2018
Trajanje projekta: 24 mesec

Procesi, kot posledica globalizacije pomembno vplivajo na naše vsakdanje življenje. Vsi smo priče velikim in hitrim spremembam v okolju, družbi in napredku, povezanim s tehnologijami, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na naše življenje. Prilagajanje na te spremembe ni vedno enostavna naloga in je potrebno dolgoročno in učinkovito sodelovanje strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih naravoslovnih in družbenih ved, da bi našli odgovore na vsa vprašanja, ki vplivajo na družbo. Da bi lahko razumeli medsebojno povezanost med različnimi vrstami naravnih pojavov, uporabo različnih metod in pristopov, v različnih področjih znanja, je potrebno združiti izobraževalne dejavnosti v razredu z izobraževanjem v naravnem okolju.
Naš cilj je vzpostaviti nov mehanizem sodelovanja v Evropi, kjer bi osnovnošolce motivirali za učenje in pridobivanje ključnih kompetenc skozi uporabo metodologije, ki se uporabljajo v trajnostnem in okoljskem izobraževanju.
V zadnjem desetletju (od 2005 do 2014) so Združeni narodi razglasili “Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj”, kar pomeni, da je bilo 10 dolgih let, namenjenih za dosego cilja, ki vključuje načela trajnostnega razvoja v vse oblike in ravni izobraževanja. Glede na zgoraj navedeno, je v naših izobraževalnih sistemih, ki temeljijo na učnih načrtih in usmeritvah vlad, opredeljeno, spodbujanje pridobivanja osmih ključnih kompetenc; ta ideja je bila predhodno predlagana s strani PISA-e že leta 2000, ko so že leta 2000 izvajali celovito presojo kompetenc pri petnajstletnikih, z namenom vrednotenja njihovega bralnega razumevanja in pismenosti.
Leta 2003 je bilo izvedeno posebno vrednotenje, s poudarkom na matematiki in kasneje, v letu 2006, na področju naravoslovja. Vrednotenje PISA je sestavljeno iz niza vprašanj, za vrednotenje spretnosti in znanja učencev iz vidika multidisciplinarnega pristopa (tj. klasični šolski predmeti niso kategorizirani), kar pomeni, da bi morali učenci ključne kompetence pridobiti z izvajanjem širokega spektra učnih dejavnosti. Glede na to, da so bili rezultati raziskave PISA precej pod pričakovanji, se je zdelo smotrno reorganizirati izobraževalne sisteme in uvajati nove učne pristope, ki spodbujajo razločevanje pojmov »inteligenca« in »kompetence«. Tako se je bilo potrebno osredotočiti na spodbujanje raziskovalnega učenja. Vzporedno s tem, so si vlade prizadevale za vzpostavitev novega izobraževalnega sistema, ki podpira mlade generacije pri pridobivanju znanj in kompetenc, ki so potrebne za to, da se lahko odzovejo na nove socialne, okoljse, gospodarse in delovne izzive ter zahteve. Poleg tega se pojavlja potreba po ponovnem premisleku o formalnih praksah učenja in poučevanja, saj imajo globalni procesi velik vpliv na nove generacije: potrebujejo drugačno motivacijo za učenje, imajo nove interese in želje, ki potrebujejo bolj individualne pristope za učenje. Otroci pa se tudi soočajo z velikimi težavami, ko se poskušajo vključiti v šolsko življenje.
Kot odgovor na zgoraj navedene izzive, je potrebno spodbujati izkustvene učne poti in uporabo novih metodologij, ki bodo zagotavljale uspešno učenje vsakega učenca in omogočale izogibanje ne motivirajočih dejavnikov učenja.
Naš cilj je spodbujati pridobivanje ključnih kompetenc s pomočjo izkustvenega učenja, z namenom zagotoviti, da učenci pridobijo znanje, ki se uporablja v različnih kontekstih vsakdanjega življenja. Prav tako bomo posebno pozornost dejstvu, da bodo pridobljene kompetence prenosljive – kar pomeni, da se uporabljajo ne le v neki situaciji, ampak tudi v številnih drugih situacijah in vsebinah.
V okviru projekta nameravamo razviti inovativno in fleksibilno izkustveno pedagogiko, ki temelji na načelih okoljske vzgoje in bo uporabna v transnacionalnem okviru, ki spodbuja pridobivanje ključnih kompetenc z multidisciplinarnim pristopom, kar pomeni, da bodo učenci in učitelji lahko zaznali medsebojno povezanost med različnimi izobraževalnimi področjih s pomočjo okoljskih izobraževalnih elementov. Ta cilj je v skladu s “Priporočili Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje” EU 2006/962/EC in “Izobraževanjem za trajnostni razvoj” strategije, ki sta jo določila UNECE in UNESCO.